Zahvalna poganska praznovanja ob koncu letine so z martinovanji dobila krščansko obliko med petim in šestim stoletjem. Ta so bila povezana z godom sv. Martina iz Toursa v tedanji Galiji (Franciji), med ljudstvom izjemno priljubljenega svetnika, ki je umrl leta 397.

Pri nas je martinovo, še posebno v vinorodnih krajih, zelo priljubljeno in je eden pomembnejših ljudskih praznikov, saj je, povezano z vinom, ki okrog tega dne nastane iz mošta. Postalo je nekakšno praznično obdobje, saj se praznuje po navadi ves teden, še posebno takrat, ko je praznični dan sredi tedna. Zato sta Martinovi nedelji lahko kar dve. Od kod izvira martinovo in v kateri čas segajo začetki praznika? Poganski predniki našega podnebnega pasu so v novembru proslavljali nekakšen praznik letine, obhajali so tudi koline, da so si pripravili zaloge za zimski čas. Pastirji so imeli svoja obredna slavja, zahvalili so se za uspešno pašo, za zmanjšane črede je bilo treba izprositi blagoslov, hvaležno so se spomnili tudi svojih prednikov. Prastari spomin na pojedine ob koncu letine se je ohranil iz krščanskega obdobja, in sicer v Halozah, imenuje pa se Martinov nasad, pojedina ob saji, ki je pomenila zbor vseh gospodarjev ob koncu letine.

Kdaj pa so začeli martinovati pri nas? Čaščenje sv. Martina, velikega vzornika misijonarjev, se je pri nas začelo med 7. in 8. stoletjem. Pospeševali so ga benediktinski menihi. Poleg množice kapelic imamo tudi čez 120 cerkva, posvečenih sv. Martinu!

Prvi znani zapis o martinovanju s pečeno gosjo je šele iz leta 1453 iz bavarskega samostana ob Tegernseeju. Martinovanje je od srednjega veka povezano tudi z Martinovimi sejmi, na ta dan so služabnikom in delavcem izplačevali mezde itn. Do konca druge svetovne vojne in vse do 70. let prejšnjega stoletja je bilo značilno praznovanje po vaseh. Povezano je bilo z veseljem ob koncu letine, koncem sezonskega dela in pastirskim praznovanjem. Praznik sv. Martina sovpada z dnem, ko je bil krščen Martin Luther, zato so praznovanja katolikov in protestantov podobna. V alpskih deželah so kurili Martinove kresove, znani so tudi Martinovi sprevodi in procesije.

Za Martivnovanje značilne šege in običaji Pastirjem so po hišah darovali hlebčke – v Podjuni so bili to kržeji, na Gorenjskem prešice, na Primorskem vahči(či), okrog Vrhnike martinčki. Pastirji na Gorenjskem so okrog oltarja gnali ovce in jih darovali cerkvi, ali pa so v dar prinašali kopune in lesene figurice govedi. Poroke niso bile le okoli pusta, ampak tudi na martinovo.

Na gostijah so pili vino zakonske ljubezni, posebno svatovsko vino, ki ga je duhovnik blagoslovil med poročnim obredom.

Na martinovo so napovedovali letino in vreme: če Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi. Poleg tega so vedeževali, prerokovali iz gosje prsne kosti in počastili duhove prednikov. V Beli krajini so rajnikom v zidanicah puščali majolke z vinom in kozarce, v Halozah pa na mizi ostanke vseh jedi, da bi bilo tudi prihodnje leto obilno. Največ šeg je povezanih s spreminjanjem mošta v vino in krščevanjem vina. Kaj je poleg mladega vina obvezno na jedilniku? Povsod po Sloveniji je za martinovo značilno meso, zlasti svinjina, govedina, pečenke in še posebno perutnina. Martinov krožnik sestavlja več vrt mesa, pogače in vino, v Halozah na primer puran. Splošna jed je gos z rdečim zeljem in mlinci, v Istri kokoš in pogača semenjača, na Goriškem petelin in raca, martinova jabka (maroni, panceta), maronova župa, v Grgarju pečen koštrun, v Brdih za večerjo puran, petelin ali domači zajec, s kostanji nadevan fazan, bela polenta, pečen in kuhan kostanj z začimbami ter na različne načine pripravljene hruške, na (tržaškem) Krasu zarebrnice, klobase, ocvrte sardele, v Beli krajini suha svinjina, pečen petelin, kokoši, ajdova in kvasna potica, Gorenjska pozna obredno Martinovo kašo. Domača kulinarika in vinske pokušine

Tudi v Mariboru je martinovanje globoko zakoreninjeno v zavest mariborčanov in okoličanov in ta praznik radi praznujejo kar cel teden.

Pridružite se Mariborčanom in okoliškim prebivalcem ob svečanem krstu mošta. Zabavajte se v družbi številnih priznanih glasbenikov in glasbenih ansamblov. Pokušajte jedačo in pijačo, ki jo na številnih stojnicah ponujajo vinogradniki in vinarji, turistične kmetije in drugi gostinci.

PROGRAM 34. Martinovanja v Mariboru 2017:

11:11 – 22:00, Trg Leona Štuklja

  • Glasbeni program
  • Kulturno-zabavni program s krstom mošta, domača kulinarika, odlična štajerska vina in bogata gostinska ponudba

 

Podrobnejši program najdete tukaj.