Kurent

 

Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, v pustnem času nastopajo na tradicionalnem kurentovanju. Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem (zvonjenjem) iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na glavi ima masko, na nogah pa gamaše. Poznamo dve vrsti kurentov, pernatega markovskega in rogatega haloškega.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kurent

1Foto

Kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik. Njegov izvor ni popolnoma znan, a obstaja več domnev. So tiste povezane z ilirskokeltskim izročilom, ene omenjajo mitološke spremljevalce boginje Kibele, ki so jo častili na ozemlju rimske Poetovione v pozni antiki, nekatere kurenta enačijo s predniki Slovencev, spet druge z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju, …

Po starodavnem verovanju je kurent demon, ki odganja zimo in v deželo vabi pomlad. Čeprav je danes izgubil svojo magično moč, ni zgolj navadna pustna maska; v njem se še zmeraj ohranja nekaj skrivnostnega in mogočnega.

5Foto

Najbolj izrazit del kurentove oprave, kurentije, je kapa, po kateri se liki med seboj razlikujejo.  V kapo je všito pobarvano usnjeno naličje z dolgim nosom ter odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Daljši rdeč jezik je narejen iz blaga ali usnja. Kurent je oblečen v kožuh, prepasan je z verigo, na kateri je pet kravjih zvoncev, obute ima visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice. V roki vihti ježevko, debelejšo leseno palico, opeto z ježevo kožo. Kurentije so izdelane iz ovčjih kožuhov, a so tudi kurenti, npr. v Okiču v Halozah, ki imajo kurentijo narejeno iz zajčjih kožuhov in kozjih kož. Bogato znanje izdelovanja kurentove oprave iz naravnih materialov ohranjajo le redki, ki s spoštovanjem do dediščine stoletij zraven samih kurentov in korantov tako ohranjajo ta mednarodno prepoznaven in edinstven simbol slovenstva za prihodnje generacije.

2Foto

V kurente se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. Vse od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede, so hodili v  skupinah po domači in sosednjih vaseh, v spremstvu hudiča, ki je na domačiji ukradel kak par klobas. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo prihajajoče leto. Če se je kurent povaljal po tleh, na dvorišču domačije, tisto leto sreče tam ni bilo. V drugi polovici 20. stoletja so pričeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na Kurentovanju ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem. Danes je okoli tisoč kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, nekaj tudi deklet in žena. Kurentije izdelujejo posebni redki mojstri. Čeprav je cena oprave dokaj visoka, je naročil iz leta v leto več, kar priča, da je kurent dediščina, ki pridobiva na popularnosti.

3Foto

Ptujčani so obhode kurentov leta 2012 najprej vpisali v slovenski register nesnovne dediščine, za tem pa je bil kurent razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena. Da bi še bolj poudarili vlogo kurenta za regijo, so pred tremi leti 20 kurentovih društev povezali v Zvezo društev kurentov, ki združuje več kot 900 članov. Vse te je mogoče združene vsako leto videti na največjem slovenskem pustnem festivalu na Ptuju – Kurentovanju, ki bo letos še posebej veličastno.

4Foto

IZJEMNA NOVICA:

Na svojem letnem zasedanju je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasil vpis obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Vpis obhodov kurentov na svetovni seznam predstavlja sklepni korak večletnih prizadevanj ptujske regije in Slovenije, zgodovinski dosežek pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine in doseganju še večje mednarodne prepoznavnosti pustnega lika kurenta na svetovnem zemljevidu, ki je že ponesel glas Ptuja in Slovenije v svet.

O kurentovanju na Ptuju preberite več v našem blogu:

Vir: https://www.kurentovanje.net/festival/

Letošnje 58. Kurentovanje lahko z nami doživite in živite od 2. do 13. februarja 2018 NA NOVEM PRIZORIŠČU

Več prostora za parkiranje obiskovalcev in

boljša izraba prostora za pustno rajanje!

Pohiti in si zagotovi svoje vstopnice za dogodke v Karnevalski dvorani QCenter na Ptuju. Vstopnice lahko v predprodaji kupiš na vseh Eventimovih prodajnih mestih.

Z nami bodo: Severina, Prljavo kazalište, Danijela, Jole, Vlado Kreslin, Lana Jurčević, Učiteljice, Skupina Kingston, Leteći Odred, Donačka, Victory, Ines Erbus, Nina Donelli, Mladi Gamsi, Pop Design in drugi.

Vir: https://kurentuj.si/