Dan delovnih žena, danes poznan kot Dan žena, je dan ko se praznuje ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk ter njihovih dosežkov.

Prve so dan neuradno praznovale ženske v New Yorku, zadnjo nedeljo v februarju leta 1909, kot spomin na stavko sindikata žensk v tekstilni industriji, ki je bila leto poprej.

 

dan žena 2

Clara Tekin in Luise Ziet pa sta na Drugi mednarodni konferenci socialistični žensk leta 1910 predlagali praznik Delovnih žena, ki bi ga praznovali vsako leto. Prvi uradni dan žena so tako bil praznovali 19.3.1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, kjer so ženske zahtevale volilno pravico, možnost opravljanja javnih funkcij ter odpravo diskriminacije na delovnem mestu.

1917 pa so praznik zaznamovale demonstracije žensk v Rusiji, ki so protestirale pod sloganom »Kruh in Mir«, zahtevale so konec 1. Svetovne vojne, konec pomanjkanja hrane in konec carstva. Protesti so vodili v oktobrsko revolucijo, odstopu carja in dodelitvi volilne pravice od začasne vlade. Alexander Kollantain in Vladimir Lenin pa sta dan proglasila za državni praznik, ki je od leta 1965 tudi dela prost dan.

Praznik se danes praznuje v približno 100-ih državah sveta, čeprav je v nekaterih državah izgubil svojo pomembnost, je v drugih državah še vedno eden pomembnejših praznikov, pospremljen s proslavami in opozarjanjem, da ženske še danes nimajo istih pravic kot moški.

Za dan žena ženske najpogosteje dobijo v dar rože in čokolado.

dan žena 3

Slovenija in Dan žena

Prvi ženski časnik pri nas je izšel že leta 1897, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto dni kasneje.

1906 pa je na graški univerzi kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije Marija Urbas.

Slovenska ljudska stranka je bila v Sloveniji prva zagovornica žensk, ki je 15.5.1920 uvedla splošno volilno pravico na občinskih volitvah, ki pa so jo 1921 v Beogradu preklicali. Dokončno pa so dobile ženske pri nas volilno pravico 1945. 29 let kasneje pa so zapisali v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodo odločanja o rojstvu otrok. Temu pa je sledilo uzakonjenje pravice do umetne prekinitve nosečnosti, ne le na podlagi zdravstvenih razlogov. 1989 pa je pričel z svojim delovanjem tudi prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtve nasilja.

 

Vir fotografij in povzetek tekstov: Wikipedija in internet